Po Ljubljanskem maratonu je padla ideja, da bi, sedaj, ko sem kakor v formi, šla še na maraton v Palmanovo. Najprej se je ideja zdela zelo dobra, bolj ko pa se je datum tekme približeval, večji dvomi glede udeležbe so se mi porajali. Napovedana je bila 90% verjetnost dežja. V tem letnem času in pri teh temperaturah mi dež ni preveč ljub, zato sem se potihem hotela izmuzniti… In magari prespati ves vikend… Morda ga tudi bi, če prijateljica Jana ne bi rekla Patriku, da je pussy, če ne gre na tekmo… :) Saj veste, to je najbolj ziher način, da moškega pripraviš do tega, da nekaj stori ;).
In tako sva v nedeljo zgodaj zjutraj v dežju in megli rahlo namrgodena odhajala proti Palmanovi. Nisem bila najbolj prepričana v svoje nastavitve. Prejšnji dan smo praznovali moj rojstni dan in mojemu organizmu se je krepko poznal presežek vnosa sladkarij (to mu je že znano) in pitja pijač z mehurčki (tega pa skorajda ne pozna). Ampak kakorkoli že, niti jaz nočem biti pussy! :)
Od prihodu v simpatično skorajda kraško mestece Palmanova sva se razveselila dejstva, da je še kar svetlo in da nič ne pada iz oblakov. Prevzela sva številki, dolgo čakala na vrsto za edino stranišče v simpatični kavarni, ki je izgledala kot iz dveh stoletij nazaj, potem pa je bil že čas za tek. Malo pred štartom sem ugotovila, da sem žejna. Kar nikoli ni dobro.
Kolona tekačev se je iz trga podala proti mestnim vratom in potem po ovinkastih cestah, mimo travnikov, polj, pašnikov, skozi prijetne vasice s kamniti cerkvami, po grobem asfaltu, ki se je vil kot so pred stoletji potekali kolovozi... Spomnila sem se Elizabeth Gilbert, no, jaz pa raziskujem Italijo kasr na nogah… :) Bilo bi resnično lepo, če… Ne bi imela takšne krize, da nisem bila sposobna dojemati prav veliko scenografije. Tekla sem za zajčkoma s časom 1:50:00. Njun tempo sem zlahka dohajala, dokler se ni na lepem izkazalo, da je čisto prehiter. Majici z napisom »con me arrivi in 1:50:00« sta se počasi a vztrajno začeli oddaljevati in ostala sem sama, sicer še vedno v množici, a sama s svojimi mukami. Odnehati seveda ni prišlo v poštev. Najtežje mi je bilo od tridesete minute od ene ure. Ravno v tem času me je prehitela Jana v svojem novem tekaškem krilcu. Očitno mi je dala nekaj zagona, saj je naprej nekako s-teklo :).
Ustavila sem se prav na vsaki okrepčevalnici in do konca ožela vsako kapljico vode. Imela sem srečo. Če bi bilo vroče, ne bi šlo.
Bilo je zelo veliko slovenskih tekačev (prepoznal si jih po majicah iz Ljubljanskega maratona ali napisih v slovenščini).
Tempo mi je seveda precej upadel, ampak bilo mi je vseeno. Nekako je šlo in še vedno je dobro kazalo. In tako sem se zopet znašla pred mestnimi vrati. Znotraj, v mestu, me je čakal Patrik z vzpodbudnimi besedami »še malo, samo še 10 km!«. Če bi mi po 21 km ostalo še kaj refleksov, bi mu pokazala kako prijazno gesto…
V cilju sem se znašla v uri petinpetdeset in štirih sekundah. To pomeni, da sem bila kljub vsem tegobam kar dve minuti in pol hitrejša kot v Ljubljani.
V dneh, ki sledijo, predvsem počivam. Za letos imam dovolj resnejših naporov. Vsaj do novega leta bom tekla brez štoparice, za svoje veselje. Sem malo utrujena. In zelo, zelo vesela. Občutek, ko v svoji glavi premikaš meje tistega, kar meniš, da je zate mogoče, je enkraten. Moj letošnji uspeh polmaratona ravno kanček nad 1:55:00 spada ravno v to kategorijo… :)
In tako sva v nedeljo zgodaj zjutraj v dežju in megli rahlo namrgodena odhajala proti Palmanovi. Nisem bila najbolj prepričana v svoje nastavitve. Prejšnji dan smo praznovali moj rojstni dan in mojemu organizmu se je krepko poznal presežek vnosa sladkarij (to mu je že znano) in pitja pijač z mehurčki (tega pa skorajda ne pozna). Ampak kakorkoli že, niti jaz nočem biti pussy! :)
Od prihodu v simpatično skorajda kraško mestece Palmanova sva se razveselila dejstva, da je še kar svetlo in da nič ne pada iz oblakov. Prevzela sva številki, dolgo čakala na vrsto za edino stranišče v simpatični kavarni, ki je izgledala kot iz dveh stoletij nazaj, potem pa je bil že čas za tek. Malo pred štartom sem ugotovila, da sem žejna. Kar nikoli ni dobro.
Kolona tekačev se je iz trga podala proti mestnim vratom in potem po ovinkastih cestah, mimo travnikov, polj, pašnikov, skozi prijetne vasice s kamniti cerkvami, po grobem asfaltu, ki se je vil kot so pred stoletji potekali kolovozi... Spomnila sem se Elizabeth Gilbert, no, jaz pa raziskujem Italijo kasr na nogah… :) Bilo bi resnično lepo, če… Ne bi imela takšne krize, da nisem bila sposobna dojemati prav veliko scenografije. Tekla sem za zajčkoma s časom 1:50:00. Njun tempo sem zlahka dohajala, dokler se ni na lepem izkazalo, da je čisto prehiter. Majici z napisom »con me arrivi in 1:50:00« sta se počasi a vztrajno začeli oddaljevati in ostala sem sama, sicer še vedno v množici, a sama s svojimi mukami. Odnehati seveda ni prišlo v poštev. Najtežje mi je bilo od tridesete minute od ene ure. Ravno v tem času me je prehitela Jana v svojem novem tekaškem krilcu. Očitno mi je dala nekaj zagona, saj je naprej nekako s-teklo :).
Ustavila sem se prav na vsaki okrepčevalnici in do konca ožela vsako kapljico vode. Imela sem srečo. Če bi bilo vroče, ne bi šlo.
Bilo je zelo veliko slovenskih tekačev (prepoznal si jih po majicah iz Ljubljanskega maratona ali napisih v slovenščini).
Tempo mi je seveda precej upadel, ampak bilo mi je vseeno. Nekako je šlo in še vedno je dobro kazalo. In tako sem se zopet znašla pred mestnimi vrati. Znotraj, v mestu, me je čakal Patrik z vzpodbudnimi besedami »še malo, samo še 10 km!«. Če bi mi po 21 km ostalo še kaj refleksov, bi mu pokazala kako prijazno gesto…
V cilju sem se znašla v uri petinpetdeset in štirih sekundah. To pomeni, da sem bila kljub vsem tegobam kar dve minuti in pol hitrejša kot v Ljubljani.
V dneh, ki sledijo, predvsem počivam. Za letos imam dovolj resnejših naporov. Vsaj do novega leta bom tekla brez štoparice, za svoje veselje. Sem malo utrujena. In zelo, zelo vesela. Občutek, ko v svoji glavi premikaš meje tistega, kar meniš, da je zate mogoče, je enkraten. Moj letošnji uspeh polmaratona ravno kanček nad 1:55:00 spada ravno v to kategorijo… :)
0 komentarji:
Objavite komentar